Kur’an o oblakih
Ko voda izhlapeva iz morij in rek, oblikuje majhne oblake. Ko se manjši oblaki združijo, se vzgornjiki v večjem oblaku povečajo. Vzgornjiki v bližini sredine oblaka so močnejši, kot tisti pri robovih. Povzročijo, da telo oblaka zraste v navpično in tako se oblak kopiči. Navpična rast povzroči, da se telo oblaka raztegne v hladnejše regije atmosfere, kjer se oblikujejo vodne kaplje in toča ter tako vse bolj rastejo. Ko te vodne kaplje in toča postanejo pretežki za podporo vzgornjikov, začnejo padati iz oblaka kot dež, toča itd. [Vir:”The Atmosphere” str. 269 in “Elements of Meteorology” str. 141-142]
Zdaj pa, zavoljo razgovora, poglejmo, kako so ‘muslimanski znanstveniki’ izoblikovali svoje razumevanje na podlagi razodetega Kur’ana pred več kot 1400 leti:
Mar ne vidiš, da Allah vodi oblake, jih združi, potem pa kopiči tako, da vidiš, kako iz njih pada dež. [Plemeniti Kur’an 24:43]
Meteorologi so z uporabo napredne opreme, kot so letala, sateliti, računalniki, baloni in ostalega, za preučevanje vetrov in njihove smeri, merjenje vlage in njenih sprememb ter določanje stopenj in sprememb zračnega pritiska, nedavno odkrili te podrobnosti o oblikovanju oblakov, njihovi zgradbi in funkcijah.
Prejšnji verz, po omembi oblakov in dežja, govori o toči in strelah:
In z neba spušča planine toče pa z njo zadene, kogar hoče in prizanese, komur hoče. Moč bliska oblakov skorajda odvzame vid. [Plemeniti Kur’an 24:43]
Ta verz lahko prebudi vprašanje, in sicer zakaj verz povezuje “njegove strele” s točo? Ali to pomeni, da je toča glavni faktor pri ustvarjanju strele?
Oglejmo si, kaj pravi o tem knjiga Meteorology Today. Pravi, da se oblak naelektri, ko toča pada skozi predel v oblaku s skoraj zaledenelimi kapljicami in ledenimi kristali. Ko tekoče kapljice trčijo ob zrna toče, zmrznejo ob dotiku in sprostijo skrito toploto. To ohrani površino zrn toplejšo od navzočih ledenih kristalov. Ko pride zrno toče v stik z ledenim kristalom, se zgodi pomemben fenomen: elektroni se stečejo od hladnejšega predmeta proti toplejšemu, zato zrno toče postane negativno nabito. Enak efekt se pojavi, ko pridejo skoraj zaledenele kapljice v kontakt z zrni toče in se majhni pozitivno nabiti drobci ledu odlomijo. Vzgornjiki prenesejo te lažje pozitivno nabite delce v zgornji predel oblaka. Toča, ki je negativno nabita, pade na spodnji del oblaka, ki zatorej postane negativno nabit. Ti negativni naboji se potem sprožijo kot strela. Na podlagi tega pridemo do sklepa, da je toča glavni faktor pri nastajanju strele. [Meteorology Today str. 437]
Ta podatek o streli so odkrili nedavno. Vse do leta 1600 so prevladovale Aristotelove ideje o meteorologiji. Sam Aristotel je rekel, da atmosfera vsebuje dve vrsti hlapov, vlažne in suhe. Rekel je tudi, da je grmenje zvok trka med suhimi hlapi in sosednjimi oblaki, ter da je strela vžig in gorenje suhih hlapov s tankim in slabim ognjem. To je nekaj idej o meteorologiji, ki so prevladovale v času razodetja Kur’ana pred štirinajstimi stoletji.
To je nekaj idej o meteorologiji, ki so bile dominantne v času razodevanja Kur’ana, pred štirinajstimi stoletji.
Obrnimo sedaj svoj pogled nekoliko bližje zemlji. Pomislite na gore in njihovo veličino. Je morda v teh masivnih zgradbah kak namig, ki bi nam pomagal razumeti izvor vesolja?
