Večina med nami si želi le, da bi bili srečni – čeprav včasih ne moremo točno določiti, kaj sreča sploh je. Hočemo biti zadovoljni, živeti lagodno, uživati v družbi svojih prijateljev in družine, živeti brez stresa in pritiskov vsakodnevnega.
Če bi vprašali povprečnega človeka, zakaj hoče imeti dobro službo, bi najbrž odvrnil: “Zato da bi zaslužil dovolj za udobno življenje.” Če bi spraševali naprej in vprašali, “zakaj hoče živeti udobno”, bi verjetno, kot vsi ostali med nami, rekel, “zato, ker hočem biti srečen.”
Sreča je cilj, ne sredstvo
Sreča je končna destinacija, ne potovanje. Vsi hočemo biti srečni in iščemo načine, da bi dosegli to stanje sreče.
To kar osrečuje ljudi, se razlikuje od posameznika do posameznika. Nekateri se dolga leta trudijo, da svojim imenom dodajo diplome in priporočila; nekateri delajo noč in dan, da dosežejo popolno postavo; nekateri hočejo tolažilno ljubezen partnerja ali razigranost družine; nekateri se vsak vikend po težkem tednu v službi znorijo s svojimi prijatelji; nekateri goltajo revije o načinu življenja, da svoj dom uredijo po najvišjih standardih; seznam je neskončen. Bodisi preko denarja, statusa in drugih ljudi, bodisi le preko dobro preživetega časa – vsi so zapleteni v poskus, da postanejo srečni, živijo srečno in da so na koncu srečni.
Kaj je resnična sreča?
In tuzemsko življenje je zgolj varljivo uživanje. [Plemeniti Kur’an 57: 20]
Kje leži naša sreča?
Sreča leži v naši notranjosti, v spoznanju samega sebe in odgovorih na ključna vprašanja: Zakaj smo tukaj? Kam gremo? Ljudje nismo kot živali. Ne moremo biti zadovoljni z življenjem enostavnih reakcij na naše nagone. V tej luči je človeško bitje kot kozmična sirota. Sprašujemo se: Zakaj? Pokoravanje našim hormonom in golim fizičnim potrebam nam ne prinaša sreče. S poudarkom na tem, razmislite o naslednjem primeru.
Zamislite si, da ste ena od petdesetih oseb v majhni sobi brez vhoda in izhoda. Imate deset hlebcev kruha in nikakršne možnosti, da si v naslednjih stotih dnevih preskrbite hrano. Kaj bi storili? Če bi reagirali nagonsko, bi tekla kri. Če bi poskušali odgovoriti na vprašanje: ”Kako lahko vsi preživimo?” je zelo verjetno, da bi vam uspelo, saj bi našli način za to. Prenesite ta primer na svoje življenje. Vaše življenje je daleč bolj kompleksno in ima veliko več spremenljivk, ki lahko pripeljejo do skoraj neskončnega števila izidov. Kljub temu nekateri med nami sledijo le svojim mesenim potrebam. Naše službe zahtevajo diplomo ali ostale kvalifikacije, in lahko pijemo ter jemo s svojimi partnerji, vendar vse to še vedno spada v domeno preživetja in razmoževanja. Sreča se lahko doseže, če si odgovorimo na ključna vprašanja in spoznamo samega sebe.
Torej, kdo smo?
Odgovor je jasen, vendar globok. Tukaj smo, da častimo Boga. Častiti Boga pomeni ljubiti, ubogati in Ga spoznati. Spoznati svojega Gospodarja pomeni spoznati samega sebe. Častiti Boga je končni namen našega obstoja; to nas osvobodi suženjstva samemu sebi, drugim in družbi. Bog nam v Kur’anu predstavi mogočen primer:
Allah navaja primer človeka, o komur se prepirajo partnerji in človeka predanega (enemu) človeku – ali sta njuna primera enaka? Hvala Allahu! Nikakor (nista enaka)! Vendar večina ljudi tega ne ve. Plemeniti Kur’an 39:29
Če ne častimo Boga, vseeno končamo v čaščenju številnih ‘božanstev’. Razmislite o tem. Naši partnerji, delodajalci, učitelji, prijatelji, družba, v kateri živimo in celo naše lastne strasti, nas ‘zasužnjijo’ na takšen ali drugačen način. Vzemimo za primer družbene norme. Številni med nami svoj smisel za lepoto definirajo na podlagi družbenih vplivov in pritiskov. Imamo svoja nagnjenja in odpore, vendar jih oblikujejo drugi. Vprašajte se, zakaj nosim te hlače ali krilo? Odgovor, da vam je všeč, je plitek odgovor. Bistvo je, zakaj ti je všeč? Če smo odkriti na takšen način, bodo številni priznali: ”Ker je všeč drugim ljudem in ker drugi ljudje menijo, da izgleda dobro.” Na žalost imajo takšne poglede številni ljudje, saj so pod vplivom: L’Oreal. Ker se cenim!
V tem pogledu imamo številne ‘gospodarje’ in vsi hočejo nekaj od nas. Vsi se ‘medsebojno prepirajo’, mi pa imamo zmedena, neizpolnjena življenja. Bog, ki nas pozna bolje, kakor poznamo sami sebe, ki nas ljubi bolj, kot nas ljubijo naše matere, nam pravi to. On je naš resnični gospodar in s čaščenjem Njega, nas osvobaja. Muslimanka Yasmin Mogahed v svoji knjigiPovrnite si svoje srce (Reclaim Your Heart) pojasnjuje, da je vse ostalo poleg Boga šibko in slabotno, in da naša svoboda leži v čaščenju Njega:
Vsakič ko tekaš, iščeš ali prosiš nekaj šibkega ali slabotnega … Tudi ti postaneš šibek ali slaboten. Četudi dosežeš to, kar iščeš, nikoli ne bo dovolj. Kmalu boš moral iskati nekaj drugega. Nikoli ne boš dosegel resničnega zadovoljstva ali satisfakcije. Zato živimo v svetu staro za novo in nadgradenj. Vaš telefon, avto, računalnik, tvoja ženska, tvoj moški, je lahko v vsakem trenutku zamenjan z novejšim, boljšim modelom. Vendar obstaja osvoboditev iz tega suženjstva. Ko je objekt, na katerega postaviš svojo težo, trden, nezlomljiv in neomejen, ne moreš biti neuspešen.
Vendar, kam gremo?
Imamo izbiro: sprejeti Božjo večno in neomejeno milost, ali zbežati pred njo. S sprejetjem Njegove milosti, z odzivom na Njegovo sporočilo in uboganjem, čaščenjem ter ljubeznijo do Njega, si bomo zagotovili večno srečo v Raju. Zavrnitev in bežanje pred Božjo milostjo zahteva, da končamo na mestu, ki je brez Njegove ljubezni; mesto nesreče – Pekel. Zapomnite si, imamo izbiro. Imamo izbiro med sprejetjem Njegove milosti ali bežanjem pred njo. Imamo svobodno voljo izbrati. Odločitve, ki jih sprejmemo v tem življenju, bodo oblikovale naša življenja po smrti:
Ko bo prišel Dan, ne bo govoril nihče brez Njegovega dovoljenja, pa bodo med njimi nesrečni in srečni. Plemeniti Kur’an 11:105
