Kaj je islam in kdo so v resnici muslimani?
Islam, vera več kot 1,2 bilijona ljudi na svetu, ponuja človeštvu zedinjen pogled na smisel njegovega stvarjenja in obstoja, njegove končne usode in njegovega mesta med bitji sveta. Islam je način življenja, ki je skladen z našo naravo in razumom, logiko in znanostjo.
Arabska beseda ‘islam’ pomeni prostovoljna predaja Allahovi volji ter pokorščina Njegovim ukazom. Beseda Allah je arabska beseda, ki jo muslimani uporabljajo za Boga. Oseba, ki prostovoljno in zavestno sprejeme islamski način življenja in se tega iskreno drži, se imenuje ‘musliman’.
Edinost Boga (Tavhid)
Tavhid je najpomembnejše verovanje v islamu. Pomeni, da vse v stvarstvu izvira od Enega in Edinega Stvarnika – Večnega Vzdrževalca in Edinega vira vodenja. To verovanje vpliva na vse vidike človekovega življenja. Spoznanje te temeljne resnice nam omogoča zedinjen pogled na obstoj vsega, ki zanika kakršnokoli delitev na duhovno in posvetno. Allah je edini vir Moči in Avtoritete in tako zaslužen čaščenja in pokoravanja. Ničesar ni moč enačiti s Stvarnikom. Tavhid nas uči, da Allah ni bil rojen, niti ni nikogar rodil. Nima sina in ne hčerke. Ljudje, kot tudi vsa druga stvarjenja, so le Njegovi podložniki.
Poslanstvo (Risala)
Odkar je bil ustvarjen prvi človek, je Allah razodeval Vodenje človeštvu s tem, da je pošiljal glasnike vere z enim in istim sporočilom – vera v Enega Boga. Glasniki vere, ki so prejemali Allahove Knjige, se imenujejo poslanci. Ko so ljudje popačili nauke glasnikov vere, je Allah odposlal nove, da ljudi usmerijo nazaj na Pravo pot. Veriga glasnikov vere se je začela z Adamom, nadaljevala z Noetom, Abrahamom, Izmaelom, Izakom, Lotom, Jakobom, Jožefom, Mojzesom in Jezusom, zaključila pa se je z Muhammadom (naj je mir z vsemi), kot zadnjem izmed Allahovih poslancev, namenjen vsem človeštvu.
Knjige, ki jih je razodel Allah so: Tora (Tavrat), Psalmi (Zabur), Evangelij (Indžil) in Kur’an. Kur’an je bil razodet poslancu Muhammadu ﷺ kot končna Knjiga Vodstva. Izmed vseh teh Knjig je le Kur’an ostal nespremenjen v svoji originalni obliki do danes.
Življenje po smrti (Ahira)
Verovanje v posmrtno življenje ima velik vpliv na življenje vsakega vernika, saj se le-ta zaveda, da bo odgovarjal za svoja dejanja pred Allahom. Na Sodnem dnevu nam bo sojeno glede na to, kako smo preživeli svoje življenje. Tisti, ki je častil Allaha, bo nagrajen z večnim mestom sreče in blaženosti v Raju; tisti pa, ki tega ni počel, bo poslan v Pekel, kraj kaznovanja in trpljenja.
Pet stebrov islama
Pravilno in iskreno ravnanje po petih stebrih islama spremeni življenje muslimana v življenje, ki je v harmoniji z naravo in kot tako ustrezajoče Volji Stvarnika. Stebri so navdih za vzpostavitev pravice, enakosti in pravičnosti v družbi ter zatiranje krivice, slabih dejanj in zla.
1. PRIČANJE (Šahada)
Prvo izmed petih osnovnih temeljev je prostovoljno in zavestno pričanje da: La ilaha illa Allah Muhammadur Rasulullah. ‘Ni drugega boga razen Allaha in Muhammad je Allahov Odposlanec.’ Ta izjava je temelj vseh nadaljnjih dejanj v islamu in vse druge dolžnosti sledijo šele po tej trditvi.
2. OBVEZNE MOLITVE (Salat)
se opravljajo petkrat na dan. So praktični del izkazovanja pokorščine Bogu in verniku pomagajo ohraniti stik s Stvarnikom. Salat vernika nauči samodiscipline, odločnosti in sledenja resnice, kar privede do tega, da posameznik postane bolj potrpežljiv, iskren in resnicoljuben na vseh področjih svojega življenja.
3. MILOŠČINA (Zakat)
je obvezna dajatev za muslimana glede na letne prihranke. Zapravljena je lahko le v pomoč revnim in pomoči potrebnim, zatrtim in za splošno dobrobit družbe. Zakat je eden temeljnih zakonov islamske ekonomije, ki zagotavlja vzpostavitev pravične družbe, kjer ima vsak pravico prispevati in deliti.
4. POST (Savm)
je vsakoletni, obvezni post v času meseca Ramadana – devetega meseca muslimanskega koledarja. Musliman se mora od jutranje zore do sončnega zahoda odreči jedači, pijači, kajenju in spolnim odnosom. Savm razvije vernikov občutek za moralne in duhovne norme, preprečuje sebičnost, pohlep, ekstravaganco, itd. Savm je letni trening, ki okrepi vernikovo odločnost, da izpolni obvezo Vsemogočnemu Allahu.
5. ROMANJE (Hadž)
je letni dogodek, obvezen za tiste muslimane, ki si to lahko privoščijo – vsaj enkrat v življenju. Gre za romanje (potovanje) v ‘Allahovo Hišo’ (Ka’bo) v Meki, Saudski Arabiji, v dvanajstem mesecu muslimanskega koledarja. Hadž simbolizira enakopravnost človeštva; saj se muslimani vseh ras in nacionalnosti združijo skupaj v enakopravnosti in bratstvu, da bi častili Boga.
Kur’an
Kur’an je zadnja Allahova Knjiga, razodeta poslancu Muhammadu ﷺ preko angela Gabrijela (Džibrila). Vsaka beseda v Kur’anu je Allahova beseda. Kur’an v svojem dokumentiranju in ohranjevanju nima tekmecev. Z razliko od ostalih zapisov, katere je popačila in spremenila človeška roka, je Kur’an do zadnje črke ostal nespremenjen vse do danes – že več kot 1400 let. Kur’an je zadnje razodetje človeštvu in krije vse vidike človekovega življenja in odnos le-tega do življenja po smrti.
Hadis
Hadisi so zbirke izjav, dejanj in tihih odobravanj poslanca Muhammada ﷺ. So razlaga Kur’ana ter pomoč pri uvajanju le-tega v vsakdan. Natančno so jih evidentirali poslančevi družabniki.
Poslanec Muhammad ﷺ
Muhammad ﷺ zadnji Allahov poslanec, je bil rojen v Meki, Arabiji v letu 571 po krščanskem štetju. Prvo Allahovo razodetje je prejel pri štiridesetem letu. V tistem času so Mečani častili poganske bogove in poslanec ﷺ jih je vabil v islam. Nekateri so povabilo sprejeli in postali muslimani, medtem ko so drugi sporočilo zavrnili in se obrnili proti njemu. V svojem trinajstem letu poslanstva je emigriral iz Meke v Medino.
Poslanec ﷺ je ustanovil prvo skupino muslimanov in učil Allahovo besedo s potrpežljivostjo in globoko modrostjo. Sčasoma se je islam razširil po vsej Arabiji in imel velik prispevek k zgodovini in človeški civilizaciji. Poslanec Muhammad ﷺ je umrl leta 632 krščanskega štetja pri 63-ih letih. Za sabo je pustil Kur’an in svoj Sunnet (pot) kot vir vodenja za vse prihodnje generacije.
Poroka in družinsko življenje
Poroka v islamu je temelj družinskega življenja. Je slovesna, vendar enostavna pogodba med soglašajočim moškim in soglašajočo žensko. Islam ne dovoljuje prostega mešanja med spoli, niti ne dovoljuje spolnih odnosov pred poroko. Ti so izven zakona strogo kaznovani. Islam ne diskriminira ljudi glede na spol. Mož in žena sta enakovredna partnerja in vsak od njiju igra svojo vlogo v družinskem življenju.
Prehrana
Islam narekuje muslimanom, da jedo to, kar je za njih dobro. Islamski zakoni zahtevajo, da je žival zaklana v imenu Allaha. Vse vrste alkoholnih pijač so prepovedane, prav tako svinjina in kri.
Obleka
Muslimani se morajo oblačiti primerno in dostojno. Pri oblačenju se spodbuja enostavnost in skromnost. Ni predpisane obleke, vendar je za moške obvezno, da pokrijejo predel od popka do kolen. Ženske morajo prekriti celo telo, razen obraza in rok. Vsaka obleka, ki je prozorna, oprijeta ali razgaljena, lahko ljudem pošilja napačna sporočila – sporočila, ki so v nasprotju z nauki islama. Za moške sta prepovedana čista svila in zlato.
Družbeni bonton
Islam uči dostojnosti in skromnosti ter lepega vedenja. Držanje obljub, resnicoljubnost, pravica, poštenost, pomoč revnim in pomoči potrebnim, spoštovanje do staršev, učiteljev, starejših, ljubezen do otrok in dobri odnosi s sosedi in sorodniki so najbolj cenjene vrednote v islamu. Islam obsoja sovraštvo, zahrbtnost, obrekovanje, bogokletstvo, posmehovanje, uporabo žaljivih imen, sumničavost in nasilnost.
