Čeprav izvor astrolaba beležijo pred več kot 1500 leti, je bil visoko razvit okoli leta 800 v islamskem svetu in predstavljen Evropi iz strani muslimanske Španije (Andaluzija) v zgodnjih letih 12. stoletja. Bil je najbolj priljubljen astronomski instrument približno do leta 1650, ko so ga nadomestili bolj specializirani in natančni instrumenti. Astrolabi so še vedno cenjeni zaradi svojih edinstvenih zmožnosti in njihovega pomena za razvoj astronomskega izobraževanja.
Kaj je astrolab?
Astrolab je astronomski računalnik za reševanje problemov, ki se nanašajo na čas in položaj sonca in zvezd na nebu. Narejenih je bilo več vrst astrolabov. Daleč najbolj priljubljen je planisferični astrolab, pri katerem je bila nebesna sfera projicirana na ravnino ekvatorja. Tipičen starodaven astrolab je bil narejen iz medenine in v premeru meril približno 15 cm. Narejeni so bili tudi veliko večji in tudi manjši.
Astrolabi so se uporabljali za prikaz neba v določenem času na določenem mestu. To je potekalo tako, da se je na lice astrolaba narisalo nebo in ga označilo, na način, da je človek te položaje neba lahko zlahka našel. Za uporabo astrolaba je bilo potrebno le prilagoditi premične komponente na določen datum in čas. Ko je bil enkrat nastavljen, je bilo celotno nebo, vidno in nevidno, prikazano na licu instrumenta. To je omogočilo reševanje številnih astronomskih problemov na zelo vizualen način. Tipične uporabe astrolaba vključujejo prikaz časa podnevi ali ponoči, prikaz časa nebesnih dogodkov, na primer sončnega vzhoda ali zahoda, in kot priročni pokazatelj nebesnih položajev. Bil je tudi eden temeljnih orodij za astronomsko izobraževanje v poznem srednjem veku. Starodavni instrumenti so se uporabljali tudi v astrološke namene. Tipični astrolab ni bil navigacijski instrument, čeprav se je pogosto uporabljal instrument, imenovan mornarski astrolab. Mornarski astrolab je preprosto obroč, označen v stopinjah za merjenje nebesnih višin.
