Vprašanje o obstoju Boga je pogosta tema v družbah, učilnicah, na televiziji in v filmih. Medtem, ko nekateri dvomijo, da Bog obstaja, so mnogi v različnih obdobjih, kulturah in regijah prepričani o obstoju višje sile. Kljub temu, da se ljudje razhajamo pri skoraj vsaki stvari, lahko vero v višjo silo dosledno najdemo v vseh kulturah, časih in krajih. Ateizem je v sodobnem času postal izrazitejši, zlasti potem, ko so ljudje na zahodu imeli slabe izkušnje s Cerkvijo. Zato ateisti običajno zavrnejo vero zaradi njihovega preučevanja krščanstva in ne islama. Ateizem in ateisti pogosto predstavljajo svoj položaj kot tisti, ki je logičen in znanstveno dokazan, istočasno pa vero in verne ljudi označujejo kot zaostale in nelogične. Obstoj Boga zavračajo tudi, ker domnevno ni znanstvenih dokazov, ki bi to potrjevali. Ta standard je nepošten, saj vsega v življenju ni mogoče dokazati z mikroskopi ali v laboratoriju. V vsakdanjem življenju sprejemamo zadeve, kot resnične z metodami, ki niso znanstvene.
Nekateri ateisti zavračajo vero v Boga na podlagi dejstva, da Ga ne morejo videti. Zanje je verovanje v nekaj, česar ne morejo videti, enako verovanju v pravljice ali samoroge. Vendar pa ni vse v našem življenju sprejeto zgolj zato, ker nam je vidno. Obstajajo mnoge stvari v katere verjamemo, ki temeljijo na argumentih in ne dokazih. Na sodišču ljudje uporabljajo argumente, da zgradijo primer in nekaj dokažejo. Vzamejo vse koščke in jih sestavijo skupaj, da pridejo do tistega, kar se upošteva kot “dokaz”. Rokavica na kraju umora, priča in znan motiv so argumenti, ki jih uporabljajo, da zgradijo pravni primer zoper morilca. Če nekdo pride domov in zagleda avto svojih staršev, njihove ključe, čevlje, jakno in dežnik, lahko uporabi te argumente, da pride do logičnega zaključka, da so njegovi starši doma.
Večino stvari v našem življenju sprejemamo na podlagi argumentov in ne absolutnega dokaza v smislu, da ga vidimo sami. Na primer, sprejmemo, da so naši starši, naši pravi starši in ne zahtevamo znanstvenega dokaza, da smo resnično njihovi biološki otroci. Človek to sprejme na podlagi dejstev, da so njegovi starši skupaj že vrsto let, da drugi pričajo, da so njegovi starši in ker so njegovi starši zvesti drug drugemu. Ljudje sprejemamo, da je nekdo moški ali ženska na podlagi dejstva, kot so brada, oblika telesa in druge lastnosti. Nihče z zdravo pametjo ne potrebuje vedno “dokaza” in zahteva, da dejansko vidi zasebne dele ljudi, da se prepriča ali so moški ali ženska. Z drugimi besedami, verjamemo v nekaj, česar nismo videli.
Res je, da nikoli nismo videli Boga, vendar obstajajo številni argumenti, kateri skupaj dokazujejo, da Bog obstaja. Kur’an navaja, da so stvari v naravi “znamenja”, katerih namen je pokazati Božjo veličastnost in obstoj. Vendar večina ljudi ta znamenja zanemarja in se arogantno obrne proč.
In koliko čudes je v nebesih in na zemlji, mimo katerih hodijo ne oziraje se na njih. [Plemeniti Kur’an 12:105]
Sonce, mesec, Zemlja, dež, rojstvo, živali, človeško telo in življenje so le nekatera znamenja Božjega obstoja, znanja in modrosti. Prav ta znamenja vodijo k logičnemu zaključku, da Bog obstaja in da ta svet ni ustvaril brez smisla.
“Resnično! V stvarstvu nebes in Zemlje in v menjavi noči in dneva so znamenja za ljudi, ki razumejo. Tisti, ki se spominjajo Allaha stojè, sedè ali (ležè) na bokih in razmišljajo o stvarstvu nebes in Zemlje: “Gospodar naš, tega nisi ustvaril zaman, Vzvišen si Ti, zato nas obvaruj pred mučenjem v Ognju” [Plemeniti Kur’an 3:190-191]
Za veliko večino ljudi obstoj Boga ne potrebuje dokazovanja, saj je zelo jasen. Kot arabski pregovor pravi:
Nič ne bo imelo smisla, če je treba dokazovati celo jasno nebo.
