Družina ima v islamu izredni pomen. Vsak izmed članov – od staršev do otrok, partnerjev itd., ima svoj izrazit pomen.
Starši
Kur’an nas vedno znova opominja o dolžnosti, ki jo imajo otroci do svojih staršev. Allah pravi:
In tvoj Gospodar je določil, da ne častite nikogar drugega kot le Njega, in da nadvse lepo ravnate s starši. Če eden od njiju ali oba pri tebi dosežeta starost, jima ne reči niti “Uf.” in ju ne grajaj, temveč spoštljivo govori z njima. In spusti pred njima krila ponižnosti iz milosti ter reci: “Gospodar moj! Usmili se ju tako, kakor sta me vzgajala, ko sem bil majhen.” [Plemeniti Kur’an 17:23-24]
Od obeh staršev je mati tista, ki ji je v Islamu dan pomembnejši položaj. Kur’an priča o njenem težkem delu, ko pravi:
“… njegova mati ga je težko nosila in ga težko rodila, njena nosečnost in dojenje trajata trideset mesecev… “[Plemeniti Kur’an 46:15]
Ena izmed tradicij poslanca Muhammada ﷺ podpira to trditev.
Poslanec ﷺ je bil vprašan: “Kdo si najbolj zasluži, da z njim ravnam dobro?” “Tvoja mati,” je rekel poslanec. “Kdo je naslednji?” “Tvoja mati,” je ponovno odvrnil poslanec. “Kdo je naslednji?” “Tvoja mati,” je rekel še enkrat. “In kdo za njo?” “Tvoj oče.”
Uboganje in lepo ravnanje s starši so globoko spoštovane vrline v Islamu. Vendar to uboganje, pride za uboganjem Boga. Allah pravi:
Če pa si prizadevajo, da bi častil poleg Mene to, česar ne poznaš, jih ne ubogaj! K Meni se boste vrnili in Jaz vam bom povedal za vse, kar ste počeli. [Plemeniti Kur’an 29:8]
Otroci
Islam svetuje staršem, naj s svojimi otroci ravnajo z milostjo, ljubeznijo in enakopravnostjo. Prav tako so odgovorni, da jim omogočijo dobro izobrazbo in jih vzgajajo, kot odgovorne in moralno zrele posameznike.
Poslanec Muhammad ﷺ je rekel, da je dobra izobrazba najlepše darilo, ki ga oče lahko podari svojemu otroku. Poslanec ﷺ je poudarjal tudi dobro ravnanje s hčerkami in obljubil nagrado v Raju za tiste starše, ki dobro vzgojijo svoje hčere. Istočasno Allah kliče k zmernosti, ko pravi:
O vi, ki verujete, naj vas vaša imetja in vaši sinovi nikar ne premotijo od slavljenja Allaha! Tisti, ki tako delajo, pa bodo utrpeli izgubo! [Plemeniti Kur’an 63:9]
Velik pomen poroke
Poroka je sveta, družbena pogodba med moškim in žensko. Kot vse velike vere, tudi islam daje velik pomen tej instituciji. Bog pravi:
In eno Njegovih znamenj je, da je iz vas ustvaril za vas vaš par, da se ob njem pomirite; in storil, da med vami vladata ljubezen in milost. Zares, v tem so znamenja za ljudi, ki razmišljajo. [Plemeniti Kur’an 30:21]
Kur’an uporablja čudovito metaforo prekrivala za moža in ženo, ko opisuje globino zakonskega razmerja:
One so za vas pomiritev (prekrivalo) in vi ste zanje pomiritev (prekrivalo). [Plemeniti Kur’an 2:187]
Prav tako je Muhammad ﷺ označil poroko, kot del njegove prakse in jo celo primerjal s polovico človekove vere.
Islam in homoseksualnost
Zakon v islamu, kot ga opisuje Kur’an in nauki poslanca Muhammada ﷺ je nedvomno mišljen med moškim in žensko. Kur’an omenja Lotovo zgodbo in označuje obnašanje njegovih ljudi kot nespodobno, grešno, razuzdano, zlo in sramotno. Medtem, ko muslimani ne diskriminirajo pravic homoseksualcev, kot človeških bitij, močno zavračajo njihovo homoseksualnost, kot nekaj kar prestopa meje, ki jih je postavil Bog. Homoseksualnost obsojata tudi krščanska in judovska vera.
Poročni proces
Ker je koncept predporočnih odnosov med moškim in žensko prepovedan, islam prepoznava potrebo po tem, da bodoča zakonca odkrijeta nivo kompetence med njima, preden sprejmeta končno odločitev. Tako jima je pod nadzorom tretje osebe, dovoljeno opraviti osebni pogovor.
Obstaja veliko načinov, kako izbrati soproga. Nekateri zakoni so lahko vnaprej dogovorjeni, drugi posamezniki si svoje partnerje najdejo sami. Ko moški želi spoznati žensko, pristopi k njeni družini z namenom, da jo zasnubi. Cilj je poroka. Na ta način Islam ohranja duh poroke, kot združenje, ne le dveh različnih oseb, temveč tudi njihovih raznovrstnih pogledov, edinstvenih ozadij in njihovih družin. Poroka je zaprisega o prepletanju dveh doslej neodvisnih življenj, v upanju upeha in nadaljevanja roda.
V nasprotju s tem, kar mnogi mislijo o Islamu, Islam ne dovoljuje prisilnih porok, ne glede na spol. Pravzaprav zakon ni dokončen brez potrditve obeh, ženina in neveste. V praksi ‘dogovorjen zakon’ pomeni, da tretja oseba predstavi dve družini, ki imata otroke v primerni starosti za poroko.
Poroka – sorodne teme
Muslimanka po poroki ne prevzame moževega priimka, temveč obdrži svojega, saj ne postane njegova lastnina, ampak je še vedno hči svojega očeta. Poslanec Muhammad ﷺ je rekel:
“Na Sodni Dan boste klicani s svojimi imeni in imeni vaših očetov…”
Ženske iz časa poslanca, vključno z njegovimi ženami, so bile znane po imenih svojih očetov in ne po moževih imenih.
V islamu ima ženska pravico obdržati svoj del prihodka, saj je mož tisti, od katerega se pričakuje, da bo finančno poskrbel zanjo in za družino. Čeprav se v islamu ne spodbuja ločitve, je le-ta dovoljena. Mož ali žena lahko dasta pobudo za ločitev in s tem sprožita ločitveni postopek, ki traja mesece in vključuje pogajanja in prizadevanja iz obeh strani v upanju rešitve zakona.
Omejena poligamija
V mnogih kulturah je bila neomejena poligamija nekaj vsakdanjega, vendar se je s prihodom islama strogo omejila. Islam prepoznava različne faktorje, kot so višje število žensk v določenih državah, posledice vojn in veliko število smrti med moškimi v družbi ter ponuja legitimno in zaščitniško rešitev proti družbenemu zlu, kot so prešuštvo, varanje in podobno. Če se moški odloči imeti več kot eno ženo, mora z vsemi ravnati pravično. Kur’an pravi:
“… poročajte se z ženskami, ki so vam dovoljene, z dvema, tremi ali štirimi. Če pa bi se bali, da ne boste pravični, potem le z eno.” [Plemeniti Kur’an 4:3]
Nadaljevanje rodov
Ustvariti družino in imeti otroke je ponavadi naslednji logični korak po poroki mnogih muslimanov. Na sedmi dan po rojstvu otroka se žrtvuje žival in otroku se pobrije glava. Starši dajo miloščino v denarnem znesku, ki je ekvivalenten teži pobritih las. Obred imenovan Akika je lahko tudi na 14., 21. ali 28. (itd) dan po otrokovem rojstvu.
Podaljšana družina
Ohranjevanje sorodstvenih vezi je pomemben del življenjskega sloga muslimana. Kur’an poudarja pomen zaščite in ohranitve družinskih vezi:
Častite Allaha in ne jemljite za boga ničesar poleg Njega. S starši ravnajte lepo ter s sorodniki, sirotami, revnimi, s sosedom – sorodnikom, z bližnjim sosedom, prijateljem ob strani, popotnikom in s tistimi, ki so v vaši lasti. Resnično Allah ne mara tistega, ki je domišljav, bahaški. [Plemeniti Kur’an 4:36]
Daj sorodnikom njihovo pravico, pa tudi siromaku ter popotniku, in ne troši razsipno. [Plemeniti Kur’an 17:26]
Poslanec Muhammad ﷺ je podobno rekel:
“Kdor verjame v Allaha in Sodni Dan, naj ohranja dobre vezi med sorodstvom.”
