Lahko kdo napiše nekaj podobnega Kur’anu? – izziv človeštvu!
Kur’an ni edinstven samo po načinu predstavljanja svoje teme, temveč je edinstven tudi v smislu, da je sam po sebi čudež. Z izrazom “čudež” se nanašamo na izvedbo nadnaravnega ali nenavadnega dogodka, ki ga človek ne more izvesti sam.
Zapisano je, da je poslanec Muhammad ﷺ izzval Arabce, naj poskusijo poustvariti literarno delo, ki bi lahko bilo primerljivo s Kur’anom. Toda tega niso bili zmožni narediti, kljub svoji dobro znani retorični in literarni moči. Ta izziv je bil Arabcem in človeštvu predstavljen v treh fazah:
1. Celoten Kur’an
V Kur’anu Allah ukaže Poslancu ﷺ izzvati stvarstvo, naj ustvari knjigo podobno Kur’anu:
Reci: “Če bi se zbralo vse človeštvo in vsi džinni, da bi naredili nekaj podobnega temu Kur’anu, ne bi mogli narediti nečesa podobnega, pa četudi bi si medsebojno pomagali.” [Plemeniti Kur’an 17:88]
2. Deset poglavij
V nadaljevanju jim je Allah očitno olajšal izziv. Tistim, ki so zanikali Božji izvor Kur’ana, je rekel, naj poskusijo poustvariti deset poglavij Kur’ana:
Ali zato ker govorijo: “Izmislil si ga je!” Reci: “Pa vi prinesite deset podobnih, izmišljenih poglavij in pokličite, kogar zmorete, razen Allaha, če ste iskreni!” [Plemeniti Kur’an 11:13]
3. Eno samo poglavje
Njegov zadnji izziv je, da poskusijo ustvariti eno samo poglavje, ki bi bilo primerljivo s Kur’anom. Najkrajše poglavje v Kur’anu, je poglavje Al-Kausar, ki ga sestavljajo samo trije verzi. Allah pravi:
Če dvomite v to, kar razodevamo Našemu sužnju (Muhammadu), pa pridite s suro (poglavjem) primerljivo tej in prikličite vaše priče – razen Allaha, – če ste iskreni. [Plemeniti Kur’an 2:23]
Ti izzivi niso bili le prazne besede za katere se nihče ne bi zanimal in jih ne poskušal dokazati napačne. Poslančev ﷺ klic k monoteizmu, odpravi čaščenja vseh vrst idolov in enakovrednosti sužnjev z njihovimi gospodarji, je ogrožal celoten socialno-ekonomski okvir družbe v Meki. Še posebno status voditeljev plemena Kurejš, iz katerega je izhajal poslanec ﷺ.
Meka, trgovski in duhovni center Arabije je obupano želela ustaviti širitev islama. Toda vse, kar bi morali nasprotniki poslanca ﷺ storiti, da bi ustavili to gibanje je, poustvariti eno samo poglavje, ki bi bilo kot katerokoli od poglavij, ki so jih recitirali poslanec ﷺ in njegovi sledniki.
Številni govorniki in pesniki iz plemena Kurejš so poskušali imitirati Kur’an, toda niso uspeli. Potem so poslancu ﷺ ponudili ogromno bogastva, pozicijo kralja in najplemenitejše ženske v zameno za njegovo obljubo, da bi prenehal vabiti ljudi k islamu. Na to se je odzval z recitiranjem prvih trinajstih verzov Sure Fussilat, dokler ga niso ustavili.
Kurejši so mučili svoje sužnje in sorodnike, ki so sprejeli islam, z namenom spreobrniti jih nazaj v poganstvo. Kasneje so organizirali ekonomski bojkot proti poslancu, njegovimi sledniki in člani njegovega klana, Banu Hašim, ter jih poskušali zatreti s stradanjem. Toda tudi ta načrt je sčasoma doživel neuspeh.
Končno so sprejeli odločitev, da ga ubijejo v njegovem domu in nadenj poslali oborožene, mlade može iz vseh klanov Kurejšev. Tako bi krivda padla na vse klane in maščevanje poslančevega klana za njegov umor, bi bilo nemogoče. Toda Allah je omogočil poslancu ﷺ in njegovim sledilcem zbežati iz Meke in se pridružiti novi skupini iz mesta na severu po imenu Jatrib.
Islam se je hitro širil med klani Jatriba in v nekaj letih je večina mesta sprejela islam. Poslanec Muhammad ﷺ je postal tamkajšnji vladar in ime mesta se je preimenovalo v Madinah An-Nabi (Mesto poslanca). Kasneje pa je bilo skrajšano v Medina. V naslednjih osmih letih so klani Meke in sosednjih dežel, izvajali številne neuspešne vojne kampanje proti vzhajajoči muslimanski državi v Medini. Toda ob koncu so muslimani prevzeli nadzor nad samo Meko.
Kurejši in njihovi zavezniki, bi se lahko izognili vsem tem nasilju in prelivanju krvi, če bi le sestavili zgolj tri verze poezije ali tekoče proze primerljive z najkrajšem poglavjem Kur’ana.
Potemtakem, ni dvoma o edinstvenem Kur’anskem literarnem stilu, o čudežu njegovih rim in čudovitosti njegovega ritma.
Rečeno je bilo, da edinstvenost Kur’ana ni nujno brez para, saj imajo veliki angleški pesniki, kot so Shakespeare, Chaucher ali veliki pesniki drugih jezikov, prav tako lastne unikatne stile, ki jih naredijo drugačne od sodobnikov. Toda, če bi, na primer neki pesnik današnjega časa podrobno preštudiral Shakespearjeva dela in napisal sonet v njegovem stilu, uporabil star papir in pisalo, ter trdil, da je odkril njegovo dolgo izgubljeno pesem, bi literatura, po previdni raziskavi, verjetno to trditev sprejela. Tako so lahko tudi največji pesniki imitirani, ne glede na to, kako edinstven je bil njihov stil, prav tako, kot so bili imitirani slavni slikarji. [Pravzaprav nekateri angleški učenjaki pravijo, da je veliko del, ki jih pripisujejo Shakespearu, napisal sodobnik Christopher Marlowe].
Kur’an pa je, na drugi strani, na povsem drugem nivoju, saj so skozi stoletja obstajali številni poskusi ponareditev, toda niti eden ni prestal natančnega pregleda. In kot je že bilo omenjeno, izziv poskusa imitacije Kur’ana je bil najintenzivnejši med časom razodetja, ko so bile literarne veščine Arabcev na vrhuncu. Toda kljub temu, ni bilo uspešnega poizkusa.
Dr. Abu Aminah Bilal Philips
