Predpostavimo, da za celotnim vesoljem ne obstaja višja inteligenca. Da Bog ne obstaja.
To bi pomenilo, da nihče ni ustvaril mojih možganov za ustvarjalno mišljenje. Moje mišljenje je rezultat premikanja atomov znotraj moje lobanje zaradi fizičnih ali kemičnih razlogov, ko se le-ti na določen način razvrstijo. In ta občutek se imenuje “mišljenje”.
Če bi to bilo res, kako bi potem lahko zaupal, da je moje mišljenje pravilno? To je ravno tako, kot, da bi prevrnili kozarec mleka in upali, da se bo polil na tak način, da bo narisal zemljevid Londona. Toda, če ne moremo zaupati svojemu mišljenju, potem tudi ne moremo zaupati trditvam ateistov in tako nimamo razloga, da bi postal ateisti.
Če ne verujem v Boga ne morem verovati v svoje mišljenje. In tako ne morem uporabiti svojega mišljenja, da ne bi verjel v Boga.
C.S. Lewis
