Goethe o Kur’anu pravi – citat v T. P. Hugesu “Slovar islama, str. 526:
Hitro pritegne, osupne in na koncu vsili človekovo občudovanje.. Njegov slog, skladen z vsebino in ciljem, je strog in grandiozen – vedno in povsod resnično vzvišen. Ta knjiga bo nadaljevala svoj močan vpliv na prihajajoče dobe.
G. Maragliouth v svojem uvodu J. M. Rodwells – Koran, New York – ‘Everyman’s Library 1977, stran VI:
Koran (Kur’an) ima resnično pomemben položaj med velikimi svetovnimi verskimi knjigami. Čeprav je najmlajši izmed del, ki pripadajo temu razredu literature, se ne preda skorajda nobenemu delu v čudovitih učinkih, katere ima na ogromno število ljudi. Ustvaril je novo fazo človeškega razmišljanja in svež karakter. Najprej je več razno-narodnih puščavskih plemen Arabskega polotoka preoblikoval v narod junakov, nato pa nadaljeval z ustvarjanjem ogromne politično-verske skupnosti muslimanov po vsem svetu, ki je postala ena izmed sil, s katerimi se morata danes spoprijemati Evropa in Vzhod.
Dr Steingass citat v T. P. Hughes – “Slovar islama”, str. 256-257:
Delo, ki prikliče tako močna in na videz nezdružljiva čustva tudi daljnemu bralcu – daljnemu v smislu časa in še bolj duševnega razvoja – delo, ki ne le osvoji odpor s katerim morda bralec začne, ampak spremeni ta negativen občutek v začudenje in občudovanje, takšno delo mora resnično imeti čudovit izvor.. Resnično je predmet izrednega zanimanja za vsakega premišljujočega opazovalca usod človeštva.
Dr. Maurice Bucaille – avtor knjige “Biblija, Kur’an in znanost” 1978, str. 125:
Nemogoče je, da je bil Muhammad (mir in blagoslov z njim) avtor Kur’ana. Kako bi lahko nepismen človek postal najpomembnejši avtor v smislu literarnih zaslug v celotni arabski literaturi?
Kako je potem lahko razglasil resnico znanstvene narave, ki je noben človek v tistem času ne bi mogel vedeti, vse to, ne da bi pri tem zagrešil niti najmanjšo napako?
Dr. Steingass, citat v Hughesovem slovarju islama str. 528
Zato se njegove zasluge kot literarne produkcije morda ne bi smelo meriti z vnaprej ustvarjenimi maksimi subjektivnega in estetskega okusa, temveč z učinki, ki jih je ustvaril na Muhammadovih sodobnikih in rojakih.
Če je tako močno in prepričljivo govoril srcem svojih poslušalcev, da je vse do zdaj centrifugalne in antagonistične elemente zvaril v eno kompaktno in dobro organizirano telo, katerega so sprožile ideje, ki so daleč oddaljene od tistih, ki so do tistega časa vladale arabskemu umu, potem je njegov govor popoln, preprosto zato, ker je iz divjih plemen ustvaril civiliziran narod in v staro osnovo zgodovine vnesel svež veter.
Arthur J. Arberry – “Razlaga Korana”, London: Oxford University Press . 1964, str. X.
Pri sodobnem poskusu, da bi izboljšal uspešnost svojih predhodnikov in ustvaril nekaj, kar bi bilo mogoče sprejeti kot odmevno delo, sem občutil bolečino ob preučevanju te neznansko vzvišene retorike arabskega Kur’ana ter zapletene in bogato raznolike ritme – ki poleg samega sporočila, predstavljajo kur’ansko nesporno trditev, da se uvršča med največje literarne mojstrovine človeštva..
Ta značilna lastnost – ‘ta nepremagljiva simfonija’, kot je verujoči Pickthall opisal svojo Sveto knjigo. Zvoki, ki ljudi spravijo v solze in ekstazo so prejšnji prevajalci skoraj povsem prezrli; zato ne preseneča, da to, kar so naredili, zveni dolgočasno v primerjavi s čudovito okrašenim izvirnikom..
Dr. Maurice Bucaille v svoji knjigi: “Biblija, Kur’an in znanost” 1981, str. 18:
Povsem objektivna preučitev (Kur’ana) v luči sodobne znanosti nas privede do spoznanja, da se strinjata, kar smo že večkrat navedli. Menimo, da je za človeka v Muhammadovem času povsem nepredstavljivo, da bi bil avtor takšnih izjav zaradi stanja znanosti v njegovem času.
Takšna razmišljanja so del tega, kar daje Kur’anskemu razodetju njegovo edinstveno mesto, in prisili nepristranskega znanstvenika, da prizna svojo nezmožnost podajanja razlage, ki kliče izključno materialistično sklepanje.
