Kratek življenjepis poslanca Muhammada ﷺ
Muhammad (mir in blagoslov z njim) je bil nepismen, vendar moder in spoštovan mož, rojen v Meki leta 570 (kr.št.). V tem času se v Evropi krščanstvo še ni popolnoma usidralo. Njegova prva leta so bila zaznamovana s smrtjo njegovih staršev. Ker je njegov oče umrl pred njegovim rojstvom, ga je vzgajal njegov stric Abu Talib, ki je izhajal iz spoštovanega plemena Kurejš.
Ko je Muhammad ﷺ odraščal, je postal poznan po svoji resnicoljubnosti, radodarnosti in iskrenosti. Večkrat je bil iskan zaradi svoje sposobnosti pravičnega razsojanja v sporih. Ko je bil star petindvajset let, so ga njegov sloves in osebne lastnosti, vodile do poroke s Hadižo. Hadiža je bila vdova, kateri je pomagal pri poslovanju. Postal je pomemben in zaupanja vreden prebivalec Meke. Zgodovinarji ga opisujejo, kot zelo mirnega in poglobljenega človeka.
Muhammad ﷺ se nikoli ni počutil povsem zadovoljnega biti del družbe, kateri so primanjkovale vrline pravega verskega pomena. Prišlo mu je v navado, da se je od časa do časa umaknil v jamo Hira’ in razmišljal, blizu vrha Džabal An-Nur, “Gore Svetlobe”, blizu Meke.
Prvi svojem štiridesetem letu (med enim izmed njegovih umikov) je Muhammad ﷺ prejel prvo Božje razodetje preko angela Gabrijela. To razodetje, ki se je nadaljevalo naslednjih triindvajset let, je poznano kot Kur’an, skrben zapis celotnega Božjega razodetja. Prvo razodetje se glasi:
Beri v imenu tvojega Gospodarja, ki ustvarja. Ustvarja ljudi iz Alek. Beri! Zares je tvoj Gospodar Najplemenitejši, poučil je s peresom, poučil je človeka, česar ni vedel. [Plemeniti Kur’an 96:1-5]
Prva oseba, ki je sprejela islam je bila Hadiža. Njena podpora in prisotnost, sta mu dajala stabilnost in moč, ki jo je v tem obdobju zelo potreboval. Prav tako je dobil podporo nekaterih svojih sorodnikov in prijateljev.
Trije osnovni nauki v zgodnjem sporočilu so bili:
- Veličina enega in edinega Boga
- Plehkost čaščenja idolov ter grožnja Sodnega Dne in
- potreba po veri in sočutju ter moralnosti v človeškem življenju.
Vsi ti nauki so predstavljali napad na razredni materializem in malikovanje v Meki v tistem času. Zatorej, ko je začel oznanjati sporočilo drugim Mečanom, so ga le-ti zavrnili. Muhammad ﷺ in njegova majhna skupina sledilcev so trpeli grenko preganjanje, ki je prišlo do te stopnje, da jim je Bog v letu 622 (kr.št.) zapovedal izselitev iz Meke. Ta dogodek, hidžra (izselitev), odhod iz Meke v Medino, približno 260 milj proti severu, je označil začetek nove dobe in kot tako začetek muslimanskega koledarja. Med tem trpljenjem je Muhammad ﷺ našel mir v razodetem znanju o ostalih poslancih, kot so: Abraham, Mojzes in Jezus. Vsakdo izmed njih je bil preganjan in trpel svojo preizkušnjo.
Po mnogih letih in nekaj pomembnih bitkah se je Poslanec ﷺ s svojimi sledniki lahko spet vrnil nazaj v Meko. Odpustili so svojim sovražnikom in dokončno utrdili islam. Do njegove smrti, v njegovem triinšestdesetem letu, je večji del Arabije sprejel islam. V nekaj stoletjih po njegovi smrti, se je islam razširil vse do Španije in daleč na vzhod do Kitajske. Jasno je postalo, da to sporočilo ni namenjeno le Arabcem, temveč vsemu človeštvu.
Nauki Poslanca (hadisi) so razodetje. Njegovi sledilci in učenjaki so zbrali blizu 10.000 le-teh. Nekaj klasičnih primerov teh naukov so spodaj citirani:
“Iskanje znanja je obvezno za vsakega vernika (moškega in žensko).” [Ibn Madža]
“Odstraniti škodljivo stvar iz ceste je miloščina.” [Buhari, Muslim]
“Tisti, ki ne pokažejo nežnosti in ljubezni, ne morejo pričakovati, da jim bo izkazana nežnost. [Buhari]
“Časti Allaha (Boga) kot, da Ga vidiš, čeprav Ga ne vidiš, te On vidi. [Buhari, Muslim]
Čeprav je Muhammad ﷺ globoko ljubljen in posneman, kot zadnji Božji poslanec, NI predmet čaščenja.
