Odkrivanje skrivnosti – muslimanska naglavna ruta!
Muslimanke danes ponovno odkrivajo izvorni islam, kot ga je Allah (Bog) razodel poslancu Muhammadu ﷺ pred več kot 1.400 leti – brez vsakršnih podedovanih kulturnih protislovij. Posledično se udejstvujejo vseživljenjskega učenja, o tem kako ponovno odkriti same sebe – kaj pomeni biti človek, musliman ali bolj točno, muslimanska ženska. Nošenje naglavne rute (hidžab) je pomemben del tega duhovnega potovanja.
Eno izmed najpogostejših vprašanj, ki jih danes postavljajo tako muslimani kot nemuslimani je: “Zakaj muslimanske ženske pokrivajo svoje glave?” Odgovor je zelo preprost – muslimanke nosijo hidžab, ker jim je Allah rekel naj ga nosijo:
O poslanec, reci svojim ženam in hčerkam in vernim ženskam, naj okoli sebe povlečejo njihova zunanja oblačila (kadar gredo ven ali ko so prisotni moški). To je bolje, saj bodo tako prepoznane (kot muslimanke) in nihče jih ne bo nadlegoval… [Plemeniti Kur’an 33:59]
Muslimani verjamemo, da je naše edino bistvo v življenju čaščenje Boga samega – na način, ki nam ga je predpisal On v razodetem Kur’anu in v naukih poslanca Muhammada ﷺ. Tako je nošenje hidžaba dejanje ubogljivosti Bogu in kot tako, osnova za nošenje.
Posploševanja o islamu in muslimanih so v današnjih medijih v obilju. Muslimanke z naglavnimi rutami so pogosto nepravično ožigosane, kot na eni strani zatirane in na drugi strani fanatične in fundamentalistke. Oba opisa sta skrajno napačna in netočna. Tako prikazovanje ni le napačno predstavljanje močnih čustev, ki jih gojijo do hidžaba, temveč je tudi nepriznavanje njihovega poguma in nastalo identiteto, ki jim jo daje hidžab. V nekaterih deželah so celo prepovedali nošnjo hidžaba. Ko je bila o tem vprašana Amina Assilmi, kristjanka, ki je sprejela islam, je rekla: “Da mi rečete naj grem ven brez hidžaba, je kot bi prosili nuno naj gre ven zgoraj brez. Preseneča me in ne morem si pomagati, da se ne bi vprašala če bi Mariji, Jezusovi materi, prav tako ukazali naj si odkrije lase.”
Še ena izmed napačnih predstav o islamu, je mnenje, da je muslimanska ženska prisiljena nositi hidžab. Za večino muslimanskih žensk, je to zelo daleč od resnice. Odločitev, da si ženska nadene hidžab je pogosto zelo težka.
Hidžab – Način notranjega etičnega sistema
Dnevi premlevanja, strah negativnih posledic, odziv družine in/ali širše okolice in končno, potreba po spodbudi, so izrednega pomena pri dosegu odločitve. Nošenje hidžaba je zelo osebna in svobodna odločitev, ki prihaja iz spoštovanja modrosti Allahovega ukaza in iskrene želje po Njegovem zadovoljstvu.
“Zame je bila odločitev, da bom nosila hidžab težja, kot ga je bilo dejansko nositi. Alhamdulillah (Slava Bogu), čeprav sem dobila negative komentarje, sem cenila občutek skromnosti, ki mi ga je dal hidžab in ironično, ta negativa pozornost mi je dala občutek ponosa, da me ljudje prepoznajo kot muslimanko,” je povedala Katherine Bullock, sestra iz Kanade, ki je sprejela islam.
“Zame je hidžab darilo od Allaha. Daje mi priložnost, da se Mu približam. Prav tako mi daje priložnost, da sem prepoznana kot muslimanka,” je povedala Fariha Khan Iz Rockvilla, Maryland.
Medtem, ko hidžab naredi žensko prepoznano kot muslimanko, s seboj prinese tudi ogromno odgovornost. Hidžab ni zgolj obleka, ki pokriva telo – je vedenje, obnašanje, govor in javna podoba. Naglavna ruta je zunanji odsev notranje zavezanosti k čaščenju Allaha – simbolizira zavezanost k bogaboječnosti.
Lastna ali notranja morala daje pomen zunanji ruti. To se lahko opazi iz splošnega vedenja katerekoli muslimanske ženske – kako se obnaša, oblači, govori in tako dalje. V deželi kjer so napačne informacije o islamu in muslimanih v izobilju, imajo muslimanske sestre priložnost prikazati islam v svoji pravi luči.
Saba M. Baig diplomantka Univerze Rutgers, NJ, je bila stara 17 let, ko je resno začela nositi hidžab. Meni, da je še vedno v iskanja pravega pomena notranjega hidžaba. “Moje največje spoznanje je bilo, da hidžab ni le nošenje rute na glavi, ampak tančica na mojem srcu,” je povedala. Hidžab je več kot zunanje pokrivalo. To je najlažji del hidžaba. Več ima opraviti s skromnostjo in na kakšen način se predstaviš.”
Iman, sestra, ki je sprejela islam, doda, “Na žalost ima tudi negativno stran: ljudje te diskriminirajo in te obravnavajo, kot da si zatiran… hidžab nosim za Allaha in zato, ker jaz tako hočem. In pika.”
Katherine Bullock opaža, “ko sem začela nositi hidžab sem opazila, da so ljudje previdnejši do mene. Na primer, opravičevali so se, ker so preklinjali. To cenim. Menim, da mi je nošenje hidžaba dalo vpogled v dostojnejši in bolj pošten način življenja.”
Hidžab je dejanje skromnosti. Skromna obleka in hidžab sta namenjena previdnosti in izogibanju družbenemu nasilju. Naslednja verza iz Kur’ana pričata, da to ne velja le za ženske.
Reci vernim možem naj spustijo svoje poglede in varujejo svojo spodobnost. To je boljše za njih, in Allah je vedno seznanjen z vsem kar delajo. In reci vernim ženskam naj spustijo svoje poglede in varujejo svojo spodobnost; in naj ne razkazujejo svoje lepote in okrasov, razen kar je običajno vidnega; naj povlečejo svoje rute preko prsi in naj ne razkazujejo lepote, razen svojim možem… [Plemeniti Kur’an 24:30-31]
Ko je Džabir ibn Abdullah vprašal Poslanca ﷺ o neprimernem strmenju moškega proti tujim ženskam, je Poslanec ﷺ odvrnil, “obrni svoj pogled stran” (Muslim).
V drugem nauku je Poslanec karal drugi pogled proti ženski – rekel je, “drugi pogled je od Satana.”
Tako se, nasprotno kot mnogi verjamejo, tako muslimani kot nemuslimani, hidžab ne nosi zaradi moških, ki naj bi tako lažje nadzirali svoja prepovedana poželenja. To je njihova dolžnost, kot kažeta zgoraj navedena verz in nauk Poslanca ﷺ. Muslimanka ga nosi za Boga in za sebe. Islam je vera zmernosti in uravnoteženosti med ekstremi. Od žensk ne pričakuje, da bodo same vzdrževale družbeno moralo in poštenost. Islam od moških in žensk zahteva, da si enakovredno prizadevajo k ustvarjanju zdravega družbenega okolja, kjer bodo otroci lahko odraščali s pozitivnimi, lepimi, konstruktivnimi in praktičnimi vrednotami in koncepti.
V bistvu je hidžab nenehni opomin, da ženskam ni potrebno oblikovati svoja življenja in telesa za moške. “Preden sem se pokrila, sem sebe videla tako kot so me videli drugi. To pogosto vidim pri dekletih; njihova sreča je odvisna od tega, kako jih vidijo drugi – predvsem moški. Od takrat se je moje mnenje o meni zelo spremenilo; sedaj imam več samospoštovanja. Spoznala sem, da ni pomembno, da me drugi vidijo lepo. Kako lepo se počutim je odvisno od tega, kako se vidim sama in kako me vidi Allah,” je povedala sestra Baig.
Koncept skromnosti in hidžaba v islamu je celovit in zajema tako moške kot ženske. Prvotni cilj je ohraniti družbeno stabilnost in ugajati Bogu.
Ker je videz muslimank zaradi njihovih oblek tako očiten, jih ljudje hitro povežejo s slikami zavitih žensk, ki jih vidijo v tisku in drugih medijih. Od tu prihajajo številni predsodki in tistim, ki niso seznanjeni z verskim pomenom hidžaba, se muslimanke večkrat zdijo skrivnostne. Ta občutek skrivnostnosti bo ostal vse dokler se odkrito ne razišče njihovih življenjskih stilov, prepričanj in miselnih sistemov. To pa se lahko doseže le s spoštljivim pristopom k muslimanski ženski – ali moškemu. Ko naslednjič vidite muslimane, jih ustavite in se pogovorite z njimi – če bo Bog želel se boste počutili, kot da ste v drugem svetu – svetu islama: polnim ponižnosti, bogaboječnosti in seveda, skromnosti!
