V življenju se je zelo pomembno vprašati, “Zakaj smo v bistvu tukaj?”
Zakaj smo torej tukaj? Da postanemo slavni, znani ali/in bogati? Da poslušamo glasbo in dobimo otroke? Da postanemo najbogatejši moški ali ženska na pokopališču? Kot bi lahko v hecu rekli, “tisti, ki umre z največ igračami zmaga?”
Ne. Mora biti nekaj več v življenju, kot to. Malo pomislimo. Za začetek se ozrite okoli sebe. Razen, če živite v kakšni jami, boste videli, da smo obdani s stvarmi, ki so jih z lastnimi rokami ustvarili ljudje. Zakaj smo naredili te stvari? Odgovor, seveda – zato, da za nas opravljajo neke funkcije. Na kratko – zato, da nam služijo. Torej v povezavi – za kaj drugega naj bi nas Bog ustvaril, kot da Mu služimo?
Če priznamo našega Stvarnika in da je On ustvaril človeštvo, da bi Mu služilo, potem je naslednje vprašanje, “Kako?” Kako naj Mu služimo?” Gotovo bo na to vprašanje najbolje odgovoril Tisti, ki nas je ustvaril. Če nas je ustvaril, da mu služimo, potem verjetno pričakuje, da to naredimo na določen način, da dosežemo naše bistvo. Toda, kako vemo kaj to je? Kako naj vemo, kaj Bog pričakuje od nas?
No, pa malo razmislimo: Bog nam je dal svetlobo s pomočjo katere vidimo. Tudi ponoči imamo luno za svetlobo in zvezde za orientacijo. Bog je dal živalim sistem vodenja, ki odgovarja njim. Ptiči selivci lahko navigirajo tudi v oblačnih dnevih s pomočjo svetlobe, ki prihaja skozi oblake. Kiti se selijo z “branjem” Zemljinega magnetskega polja. Lososi se vrnejo iz odprtih morij na prav isto mesto, kjer so se rodili s pomočjo vonja – če si to sploh lahko predstavljamo. Ribe čutijo gibanje na velike razdalje s pomočjo receptorjev na njihovih telesih. Netopirji in rečni delfini “vidijo” s pomočjo sonarja. Določeni organizmi (električna jegulja) “berejo” magnetsko polje, ki jim dovoljuje, da “vidijo” v motnih rekah ali pa v temi globokih oceanov. Rastline zaznajo svetlobo in rastejo proti njej; njihove korenine zaznajo zemljo in rastejo proti njej. Na kratko – Bog je obdaril vsak del svojega stvarjenja z vodenjem. Ali lahko resno verjamemo, da ljudem pa ne bi dal vodenja? Da nam ne bi pojasnil kaj je naše bistvo obstoja? Zakaj smo tukaj? Da nam ne bi dal orodij s katerimi lahko dosežemo odrešenje?
Kaj nam torej Bog, naš Stvarnik, pove o našem smislu v življenju? Bog pravi v Kur’anu, da je ustvaril ljudi kot Njegove zaupnike na Zemlji. Naše osnovno zaupanje je, odgovornost verjeti in častiti Boga:
“In nisem ustvaril džinnov in ljudi razen zato, da Mene častijo.” [Plemeniti Kur’an 51:56-58]
Zelo enostavno! Razlog za obstoj človeštva je, da časti Stvarnika. V islamu tako lahko celotno življenje postane dejanje čaščenja, če je cilj tega življenja zadovoljevanje Boga. To pa se doseže z opravljanjem dobrih del in izogibanju slabih stvari. Vsakodnevne aktivnosti lahko tako postanejo dejanja čaščenja, če človek le očisti svojo namero in iskreno išče zadovoljstvo Boga skozi svoja dejanja. Poslanec Muhammad ﷺ je rekel:
Pozdraviti osebo je dobrodelnost. Pomoč pri njegovi stelji je dobrodelnost. Lepa beseda je dobrodelnost. Vsak korak, ki ga človek naredi na poti k molitvi je dobrodelnost. Odstraniti oviro s ceste je dobrodelnost.
Čaščenje Boga človeku da številne koristi, ki prispevajo tako k duševnem kot fizičnem ugodju. Človeško telo za svoj obstoj potrebuje fizične dobrine, kot so hrana, pijača itd. Kar pa se tiče duše, ne more biti zadoščena razen skozi iskanje bližine Bogu z iskrenim verovanjem in ubogljivostjo, kateri se lahko doseže le z čaščenjem.
Boga se časti v težkih in lahkih časih in le s spominjanjem lahko človek doseže notranji mir:
Tisti, ki verujejo in katerih srca se umirijo ob omembi Allaha. Samo z omenjanjem Allaha se resnično umirijo srca [Plemeniti Kur’an 13:28]
Bog nam še naprej razloži, da je ustvaril to življenje, kot preizkušnjo za človeka, da bo tako lahko vsak človek po smrti nagrajen s tistim, kar je zaslužil:
“Tisti, ki je ustvaril smrt in življenje, da bi vas preizkusil, kdo med vami je boljši v dejanjih. In On je Najplemenitejši, Ki največ odpušča.” [Plemeniti Kur’an 67:2]
Toda, da bi Ga lahko pravilno častili, Ga moramo dobro poznati, drugače bi se zgodilo, da bi zabredli iz prave poti. Bog nam v Kur’anu pove kaj On je in kaj ni. V Kur’anu pravi:
Reci: “On je Allah, Edini. Allah je Samo-obstoječi, h Kateremu se vsi zatekajo. Ni rodil in ni rojen. In Njemu, Edinemu ni enak nihče.” [Plemeniti Kur’an 112]
V islamu Boga ne enačimo človeku ali čemurkoli podobnemu. Bog ni podoben ničemur v svojem Stvarstvu in On je edini vreden našega čaščenja. Če se strinjate s tem kar ste prebrali, vas vabimo, da si preberete še več člankov na naši strani. Za kakršnakoli vprašanja pa nam pišite na veraislam
