Skrajna manifestacija Božje milosti do človeka, najvišja modrost in lepota izražanja ali na kratko – Božja beseda. Če bi vprašali katerega koli muslimana, naj vam jo opiše, bi najverjetneje vsi uporabili podobne besede. Za muslimana Kur’an predstavlja neprekosljivo in edinstveno Božjo besedo. Razodel jo je Vsemogočni Bog preko poslanca Muhammada (mir in blagoslov z njim). Poslanec ﷺ sam ni imel nobene vloge pri avtorstvu Kur’ana, bil je le človeški tajnik, ki je ponavljal, kar mu je narekoval njegov Stvarnik:
“In on (Muhmammad) ne govori po svoji lastni volji, ampak je to resnično razodetje, ki se mu oznanja.”[Plemeniti Kur’an 53:3-4]
Edinstvenost Kur’ana
Kur’an je bil razodet v arabščini poslancu Muhammadu ﷺ v obdobju triindvajsetih let. Sestavljen je v tako edinstvenem slogu, da ga ni mogoče šteti za poezijo niti za prozo, temveč neko kombinacijo obojega. Kur’an je edinstven; ni ga mogoče simulirati ali kopirati. Vsemogočni Bog celo postavlja izziv človeštvu, naj si prizadeva v tej smeri, če misli, da je zmožno:
Ali pa govorijo: “Izmislil si ga je on (Muhammad).” Reci: “Potem prinesite podobno poglavje kur’anskemu in razen Allaha pokličite (na pomoč) kogarkoli zmorete, če ste iskreni.” [Plemeniti Kur’an 10:38]
Kur’anski jezik je vzvišen in njegova recitacija se dotakne srca, kot se je izrazil eden izmed nemuslimanskih učenjakov, “bilo je, kot bi poslušal ritem svojega srca”. Zaradi svojega edinstvenega jezikovnega sloga je Kur’an lahko berljiv in zelo enostavno se ga je zapomniti. To dejstvo ni le igralo veliko vlogo pri ohranjanju Kur’ana, ampak tudi v duhovnem življenju muslimanov. Bog pravi:
“Kuran smo resnično naredili lahek za razumevanje in pomnjenje, ali bo kdo upošteval svarilo?” [Plemeniti Kur’an 54:17]
Kur’an ostaja nespremenjen
Ena najpomembnejših lastnosti Kur’ana je dejstvo, da ostaja danes edina Sveta knjiga, ki ni bila nikoli spremenjena; ostala je prav taka, kot je bila ob razodetju, brez kakršnih koli sprememb. Sir William Muir je rekel: “Verjetno ne obstaja nobena druga knjiga, ki bi ostala toliko časa (štirinajst stoletij) nespremenjena.” Kur’an je bil zapisan v času življenja in pod nadzorom poslanca Muhammada ﷺ, ki je bil sam nepismen, kmalu po njegovi smrti pa je bil sprejet s strogo metodo, ki je preučevala tako pisna kot ustna izročila. Tako je njegova pristnost ostala nespremenjena in njegovo ohranjenost do danes se smatra, kot izpolnitev Božje obljube:
“Mi smo resnično spuščali Opomin (Kur’an) in Mi ga bomo zares varovali (pred izkrivljanjem).” [Plemeniti Kur’an 15:9]
Hrana za dušo in razum
Kur’an je knjiga, ki človeku zagotavlja duševno in intelektualno prehrano po kateri tako hrepeni. Glavne teme, ki jih obravnava so edinstvenost Boga, namen človekovega obstoja, vera in zavedanje Boga ter Prihodnje življenje in njegov pomen. Kur’an daje velik poudarek na razmišljanje in razumevanje. V sferah človeškega razumevanja presega zgolj zadovoljitev njegovega intelekta, saj obenem povzroči odsevanje o posledicah. V Kur’anu obstajajo izzivi in napovedi. Eno izmed najbolj zanimivih področij v zadnjih letih, je bilo odkritje številnih znanstvenih dejstev v Kur’anu, kot so tako imenovani ‘veliki pok’, embriološki podatki in druge informacije povezane z astronomijo, biologijo itd. V Kur’anu ni ene same izjave, ki je sodobna odkritja ne bi potrdila. Na kratko, Kur’an izpopolni srce, dušo in um.
Morda je najboljši opis Kur’ana dal Ali, bratranec poslanca Muhammada ﷺ, ki je nekoč razložil:
“Božja knjiga. V njej so zapisi o tem, kar je bilo pred vami, sodba o tem, kar je med vami in napovedi, o tem, kar bo prišlo za vami. Je dokončen in ne sme se ga vzeti z lahkomiselnostjo. Kdor je tiran in ne upošteva Kur’ana, ga bo Bog uničil. Kdor bo iskal vodenje drugje, kot tukaj, bo v zmoti. Kur’an je neprekinljiva vez z Bogom; je opomin poln modrosti in prave usmeritve. Kur’ana se ne da izkriviti z jeziki in ne spremeniti zaradi poželenj ali muh. Zaradi ponavljajočega preučevanja nikoli ne zamrzne; učenjaki si bodo vedno želeli več. Njegovi čudeži so neskončni. Kdor govori iz njega, bo govoril resnico, kdor vlada na podlagi njega, bo vladal pravično in kdor se ga bo trdno oprijel, bo usmerjen na pravo pot.” [Tirmizi]
